Namizni tenis (angleško: ping-pong), na Tajvanu znan tudi kot biljard (tj. "namizni tenis" (skrajšano: table tennis), kantonsko pogovorno kot ping-pong val, je igra, ki jo igrata dva ali več igralcev. V mnogih delih sveta štirje igralci udarjajo lahko žogico naprej in nazaj po mizi z majhnim loparjem (torej palico za namizni tenis) ali pa žogico za namizni tenis z palico za namizni tenis. Igralci na mrežastih mizah tekmujejo med seboj. Igra se lahko posamično ali v dvojicah, pri čemer se obe strani udarjata, dokler ena ne more več vrniti žogice, druga pa zlahka doseže točko. Športi z loparjem vključujejo namizni tenis, badminton in tenis.

Šport izvira iz viktorijanske Anglije kot družabna igra po večerji za višji razred[4][5]. Prvotno znan kot "namizni tenis", je danes znan tudi kot "dvoranski tenis" (indoor tennis). Namizni tenis je v Evropi in Aziji cvetel v začetku dvajsetega stoletja. Mednarodni turnir v namiznem tenisu z vabilom je potekal v Berlinu v Nemčiji leta 1926, hkrati pa je bila ustanovljena Mednarodna zveza za namizni tenis. Prvo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu je odprlo novo poglavje v zgodovini namiznega tenisa in postavilo temelje za prihodnja svetovna prvenstva. Svetovna prvenstva v namiznem tenisu so potekala enkrat letno od leta 1926 do 1939. ITTF se je odločila, da bo od 47. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 2003 ločila posamična in ekipna tekmovanja. Loparji, žogice za igro in pravila namiznega tenisa so se skozi leta dramatično spremenili. Prvotni lopar je bil rahlo obdelana lesena deska, kasneje pa je bila prekrita z ovčjo kožo. Kasneje so Evropejci lopar premazali z gumijastimi delci. Lopar z gosto gobo so izumili Japonci v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleti 1988 je bil namizni tenis prvič uradno priznan kot olimpijski šport.